Array
Jožica Penič se je rodila v Brežicah in je do srednje šole živela v kraju Vrhje pri Kapelah. Osnovno šolo je najprej obiskovala v podružnični šoli Kapele in jo zaključila v Dobovi. Po dokončani srednji gostinski šoli in pridobljenem poklicu kuharice je šolanje nadaljevala na višji upravni šoli v Ljubljani, kjer je tudi živela do leta 1980, ko se je z možem in dvema sinovoma preselila v Brežice. V letu 1991 se je z družino vrnila v Kapele, kjer je leto za tem odprla svoje podjetje, leta 1994 zapustila službo in se posvetila delu samostojne podjetnice.
V Kapelah se je aktivno vključevala v vse ljubiteljske dejavnosti in bila med ustanovitelji Društva za razvoj podeželja in Sekcije za ohranitev dediščine znotraj Kulturnega društva Kapele. Jožica Penič je ugotovila, da ekonomski napredek sili v postopno pozabljanje preteklosti, posledično pa tudi pozabljanje starih šeg, ljudskega petja in starih kmečkih opravil. V letu 1993 je s svojo zagnanostjo, zapisi in zbirkami fotografij ter spominov napisala besedilo in scenarij za film Kapele v času trgatve. Gre za prvi film ciklusa rekonstrukcije življenja in dela v Kapelah po letu 1950. Sledili so še filmi, pod katerimi se je podpisala Jožica Penič kot scenaristka in režiserka: Lüpatva, Predbožični dan v Kapelah, Moj kraj Kapele, Antonov sejem v Kapelah in serija petih filmov: Tak ti je tu blu, Od pera do vajkoža, Tak ti je tu blu na kmetih, Tak ti je tu blu f'košjo in Tak ti je tu blo ob žetvi in »ajnrukanju«. Filmi so bili predvajani na lokalnih televizijskih postajah, po večjih krajanih, v Ljubljani in tudi pri društvu Slovencev v Srbiji. Složno delo ustvarjalcev filmov se kaže v podobnosti z nekdaj značilno medsebojno sosedsko pomočjo, ki je žal tudi na podeželju že usahnila. Igralci v filmih so bili popolni amaterji, ki so bili medsebojno zelo složni in povezani.
Jožica Penič ima izredne zasluge v prizadevanju, da se v Kapelah in v občini Brežice ohranjata ter predstavljata naši snovna in nesnovna dediščina. Zaslužna je tudi za temeljite filmske zapise snovnega, nesnovnega in jezikovnega izročila posavskih krajev, ki pomembno prispevajo k ohranjanju dediščine tega prostora. Rezultati njenega delovanja presegajo meje občine in regije ter odmevajo v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru.